Pripravništvo v zanimivih časih

Danes, ko se ozrem nazaj v preteklost, pomislim na prve dneve priprav, se spomnim določenih dvomov. Kdo pa se jih ne bi? Potoval sem čez vso Evropo, vstran od vsega kar sem imel rad vseh teh zadnjih dvajset let. V državo, za katero sploh nisem bil prepričan, kje točno se nahaja na zemljevidu.

Imel sem dvome o ljudeh, ki bom jih tukaj spoznal, in o splošni situaciji po svetu, ki je nastala v letu 2020 ter se še odvija. Bil sem negotov, glede dela, ki me je čakalo na Academii, ker še pred tem nisem poučeval … Čustva, ki so me poganjala naprej, so bila neopisljivo hrepenenje po raziskovanju sveta (v verjetno najhujših časih za svetovne popotnike), želja po iskanju novih osebnih izzivov in mej ter po učenju o tem kar mi svet ponuja.

Ko se je s strani bivšega sošolca iz fakultete in zaposlenih na Academii pojavila priložnost za delo, nisem potreboval veliko časa, da sem se dokončno odločil; pogledal sem edino, kje dejansko je »to mesto Maribor« na zemljevidu. V trenutku sem se zavedal, da bom vzljubil deželo in se, ne glede na to, kako se bodo stvari po svetu odvijale, iz te nove izkušnje veliko naučil.

Nato so se zadeve odvijale presenetljivo brez težav. Ko so se tedensko pričeli uvajati preventivni ukrepi, si nisem dovolil, da bi mi to odvzelo pogum. Zaljubil sem se v tiho reko Dravo, v sončne vzhode na Piramidi in bil sem presenečen kot otrok, ko sem skozi okno zagledal sneg. Kar je še boljše od tega so bili ljudje in jedi, ki sem jih dnevno spoznaval.

Sedaj so, kot v trenutku, minili štiri meseci. Bil sem učitelj, študent, fotograf, dizajner in pisatelj … Sedaj lahko brez dvomov povem, da sem se naučil več kot sem pričakoval, spoznal sem več ljudi kot bi si lahko predstavljal ter zadovoljil željo po potovanju, ampak ne toliko kot pri navadni izmenjavi Erasmus, zaradi očitnih razlogov.

Maribor zapuščam z novimi prijatelji iz vseh držav sveta in z vsemi dobrimi izkušnjami, ki sem jih lahko doživel v tako kratkem času. Ko sem pripotoval v Maribor, nisem znal poiskati države na zemljevidu, sedaj komaj čakam, da se spet lahko vrnem in pokažem ta nepoznan raj mojim rojakom.

Se vidimo spet, Slovenija.

Upam, da kmalu.

Guillermo Peces