Ogled strojnice in pogonov na krožni kabinski žičnici Pohorje

Gondolska žičnica s spodnjo postajo približno pet kilometrov iz starega mestnega jedra povezuje mestni vrvež s spokojnim Pohorjem. Kot prvo v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, pa tudi na Balkanu, so pohorsko vzpenjačo uradno odprli 24. novembra 1957, v šestih desetletjih pa je po podatkih sedanjega upravljavca prepeljala že blizu 18 milijonov potnikov.

Maribor je imel leta 1953 približno 80 tisoč prebivalcev, zato se je tovrstna investicija zdela smiselna, vzpenjača pa je pomenila pomemben korak naprej tudi zaradi lažjega dostopa do pohorskih smučišč.

V 60 letih je vzpenjača doživela tako organizacijska kot lastniška preoblikovanja in najrazličnejše posodobitve, prva Zlata lisica pa je bila na Pohorju organizirana sedem let po izgradnji vzpenjače.

Sedanja žičnica je bila zgrajena decembra 2009, potem ko se je na stari podrl eden od stebrov. Upravljanje vzpenjače in drugih žičniških naprav na Pohorju je po stečaju Športnega centra Pohorje pred tremi leti prevzelo javno podjetje Marprom. Pozimi jo uporabljajo predvsem smučarji, poleti pa pohodniki in gorski kolesarji.

Na vzpenjači je 64 osemsedežnih kabin, ki od spodnje do zgornje postaje, med katerima je 714 metrov višinske razlike, potujejo približno deset minut, vozijo pa med 4,5 in 6 metrov na sekundo.

Največja zmogljivost vzpenjače je prevoz 1980 potnikov na uro.

Skozi ekskurzijo so se študentje seznanili z osnovnimi zakonitostmi, ki vladajo med oblikami, razsežnostmi in materiali strojnih elementov, da delujejo kar najbolj skladno in funkcionalno. Ob posameznih sklopih smo lahko praktično definirali obremenitve strojnih delov, ki predstavljajo prostorski sistem zunanjih sil in momentov.

Zglobna (kardanska) gred

Strojnica – elektro motorja, reduktor in pogonska gred

Delavnica vzdrževanja