Računalniške vede
Razmišljate o karieri v informatiki in računalništvu, vendar ne veste, kje začeti in kako priti do nje?
Niste prepričani, kakšne so razlike med informatiko, računalništvom, razvojem programske opreme, sistemskim in programskim inženirstvom? Ta vodnik vam je na voljo, da vam pomaga odgovoriti na vprašanja.
V njem najdete podroben načrt z razlagami o tem, kako postati programski inženir, kako postati razvijalec programske opreme in kako postati informatik.
Začnimo z opredelitvijo računalniške znanost, saj je to disciplina, ki je osnova vsega drugega, ko gre za programiranje, programsko in strojno opremo. Za začetek je pomembno razumeti, da Računalniška znanost (Computer Science) ni isto kot računalniško programiranje; prvi je na raziskavah temelječ pristop k delu z računalnikom, drugi pa je praktično, vsakodnevno delo, ki se izvaja v svetu računalništva.
Torej, kaj to pomeni? V praksi bi lahko svojo prvo zaposlitev kot računalniški programer našli brez formalnega študija računalništva, ampak le s poudarkom na učenju enega ali več programskih jezikov. To lahko storite neodvisno s pomočjo knjig in spletnih virov ali s tečaji, kjer se nekaj tednov ali mesecev učite z drugimi in se osredotočate samo na praktično, vsakodnevno delo računalniškega programiranja – pisanje kode.
Toda ta pristop ima veliko pomanjkljivost: vaše karierne možnosti bodo omejene in ne boste mogli napredovati na višje položaje. Res je, da so programerska delovna mesta razmeroma dobro plačana v primerjavi z drugimi delovnimi mesti, vendar programerjem brez računalniških in razvojnih veščin ni verjetno, da se bodo njihove plače sčasoma bistveno povečale. Poleg tega je konkurenca za dobra programerska delovna mesta huda, zlasti za začetniška delovna mesta, in kandidati s formalno izobrazbo iz računalništva imajo boljše možnosti v primerjavi s programerji brez takega znanja.
Torej, če resno razmišljate o pravi karieri v računalništvu, morate res razmisliti o pridobitvi formalne izobrazbe – sčasoma se vam bo obrestovalo, saj vam bo znanje, ki ga boste imeli, lahko pomagalo premagati številne ovir, s katerimi se morajo soočiti mlajši računalniški programerji.
Zamislite si računalništvo kot svet teorije, ki deluje v ozadju, da bi podprla, izzvala in izboljšala vidike poslovnih operacij računalniškega dela. To je mogoče doseči s konceptualizacijo novih oblik strojne opreme ali z ustvarjanjem nove programske opreme. Cilj tega novega razvoja z vidika računalništva je spodbuditi nove možnosti na tem področju – videti, katere nove težave lahko rešijo računalniki s pomočjo svoje računalniške moči.
V mnogih primerih bodo inženirji računalništva delali na poenostavitvi in razvoju algoritmov, formul, na katerih temeljijo tehnološke aplikacije. To počnejo, da bi naredili programe in aplikacije bolj učinkovite in robustne, kar pomeni, da pomagajo pri razvoju obstoječih programskih jezikov in programov ali ustvarjanju novih.
Zato so poklicne poti računalništva tako vznemirljive: možnosti na tem področju so neskončne. Inženirji računalništva združujejo globoko inženirskih principov s širokim naborom drugih veščin, glede na svojo strast in interese: oblikovanje, fizika, filozofija, jezikoslovje … Zato je računalništvo tako prevladujoč del današnjega sveta – res je dotakniti se skoraj vsega.
Razvijalec programskih aplikacij je strokovnjak, ki se ukvarja z oblikovanjem, razvojem, testiranjem in vzdrževanjem programskih aplikacij za različne namene. Njegovo delo običajno vključuje identifikacijo potreb uporabnikov in razvoj rešitev, ki bodo te potrebe zadovoljile.
Razvijalec programskih aplikacij mora imeti široko strokovno znanje in izkušnje na področju programiranja, računalniških omrežij, podatkovnih struktur, operacijskih sistemov in drugih računalniških tehnologij. Poleg tega mora biti dobro seznanjen z različnimi programskimi jeziki, orodji in platformami, ki se uporabljajo pri razvoju programskih aplikacij.
Razvijalec programskih aplikacij mora imeti tudi dobro razumevanje poslovne problematike in potreb uporabnikov, da bi lahko razvil učinkovite in uporabnikom prijazne rešitve. Pomembno je, da razvijalec programskih aplikacij uporablja najboljše prakse pri razvoju programske opreme, kot so agilne metodologije, modeli življenjskega cikla programske opreme in standardi za kakovost programske opreme.
Razvijalec programskih aplikacij mora biti sposoben tudi tesno sodelovati s strokovnjaki iz drugih področij, kot so oblikovalci uporabniškega vmesnika, projektanti baze podatkov in strokovnjaki za varnost, da bi zagotovili, da je programska aplikacija kakovostna, zanesljiva, varna in učinkovita.
Programski inženir je strokovnjak, ki se ukvarja z oblikovanjem, razvojem, testiranjem in vzdrževanjem programske opreme. Njegovo delo vključuje celoten življenjski cikel programske opreme, od načrtovanja in analize zahtev do oblikovanja arhitekture programske opreme, programiranja, testiranja, vzdrževanja in nadgradnje.
Programski inženir mora imeti strokovno znanje in izkušnje na področju programiranja, računalniških omrežij, algoritmov, podatkovnih struktur, operacijskih sistemov in drugih računalniških tehnologij. Pomembno je tudi, da razume poslovne potrebe in zahteve uporabnikov, saj mora programska oprema reševati konkretno poslovno problematiko.
Programski inženir mora uporabljati najboljše prakse pri razvoju programske opreme, kot so agilne metodologije, modeli življenjskega cikla programske opreme in standardi za kakovost programske opreme. Poleg tega mora biti sposoben tesno sodelovati s strokovnjaki iz drugih področij, kot so oblikovalci uporabniškega vmesnika, projektanti baze podatkov in strokovnjaki za varnost, da bi zagotovili, da je programska oprema kakovostna, zanesljiva, varna in učinkovita.
Strokovnjakza kibernetsko varnost je strokovnjak, ki se ukvarja z zagotavljanjem varnosti informacijskih sistemov in podatkov pred kibernetskimi napadi in drugimi nevarnostmi. Njegovo delo obsega prepoznavanje, ocenjevanje in zmanjševanje tveganj za informacijske sisteme, aplikacije in druge tehnološke rešitve.
Strokovnjak za kibernetsko varnost mora imeti strokovno znanje in izkušnje na področju računalniških omrežij, varnosti informacijskih sistemov, kriptografije, varnostnih protokolov in drugih kibernetskih tehnologij. Poleg tega mora biti seznanjen z zakonodajo, predpisi in standardi, ki urejajo področje kibernetske varnosti.
Strokovnjak za kibernetsko varnost uporablja različna orodja in tehnologije za prepoznavanje in preprečevanje kibernetskih napadov ter izvaja varnostne analize, penetracijske teste in revizije. Pomembno je, da se inženir za kibernetsko varnost redno izobražuje o novih grožnjah in ranljivostih, ki se pojavljajo na tem področju, in da spremlja trende in najboljše prakse.
Strokovnjak za kibernetsko varnost mora biti sposoben tesno sodelovati z drugimi strokovnjaki, kot so programerji, sistemski administratorji, vodje projektov in vodje oddelkov za informacijsko varnost. Skupaj z njimi razvija in izvaja strategije za varovanje informacijskih sistemov in podatkov ter se odziva na morebitne varnostne incidente. Inženir za kibernetsko varnost tudi sodeluje pri izobraževanju uporabnikov in zaposlenih o najboljših praksah za varno ravnanje s podatki in uporabo informacijskih sistemov.
Inženir za podatkovno znanost je strokovnjak, ki se ukvarja s pridobivanjem, analizo in interpretacijo podatkov ter oblikovanjem rešitev, ki temeljijo na podatkih za različne namene. Njegovo delo obsega identifikacijo in razumevanje problemov, ki jih lahko rešimo s pomočjo podatkov, ter izvajanje analiz in modeliranja za razvoj učinkovitih rešitev.
Inženir za podatkovno znanost mora imeti strokovno znanje in izkušnje na področju statistike, strojnega učenja, računalniškega programiranja, baze podatkov in drugih podatkovno znanstvenih tehnik. Poleg tega mora biti dobro seznanjen z različnimi orodji in tehnologijami, ki se uporabljajo pri obdelavi, analizi in vizualizaciji podatkov, kot so R, Python, SQL in drugi.
Inženir za podatkovno znanost uporablja podatke za razvoj rešitev na različnih področjih, kot so trženje, financiranje, zdravstvo, proizvodnja in druga. Njegovo delo običajno obsega pridobivanje podatkov iz različnih virov, kot so baze podatkov, senzorji, družbeni mediji in druge, ter izvajanje analiz in modeliranja za identifikacijo vzorcev in napovedovanje prihodnjih dogodkov.
Inženir za podatkovno znanost mora biti sposoben tudi tesno sodelovati s strokovnjaki iz drugih področij, kot so poslovni analitiki, oblikovalci rešitev, razvijalci programske opreme in drugi, da bi zagotovil, da so rešitve, ki temeljijo na podatkih, ustrezno prilagojene potrebam uporabnikov. Pomembno je tudi, da se inženir za podatkovno znanost drži najboljših praks pri obdelavi in varovanju podatkov ter pri izvajanju analiz in modeliranja.
Sistemski in omrežni inženir ter strokovnjak za računalništvo v oblaku imata precej podobna področja dela, saj se obe delovni mesti ukvarjata z načrtovanjem, vzpostavitvijo in vzdrževanjem računalniških sistemov in omrežij. Vendar pa ima strokovnjak za računalništvo v oblaku še posebej specializirano znanje za delo z oblakom.
Sistemski inženir in omrežni inženir se ukvarjata z načrtovanjem, razvojem in vzdrževanjem računalniških sistemov in omrežij. Njuno delo obsega zagotavljanje stabilnega in zanesljivega delovanja sistemov, ki so prilagojeni potrebam uporabnikov ter v skladu s standardi industrije in varnostnimi predpisi. Poleg tega skrbita za reševanje težav in izvajanje vzdrževalnih del, kot so nadgradnje in popravila.
Strokovnjak za računalništvo v oblaku pa se ukvarja z načrtovanjem, vzpostavitvijo in vzdrževanjem računalniških storitev v oblaku. Njegovo delo obsega izbiro ustreznih storitvenih modelov, načrtovanje in namestitev infrastrukture ter zagotavljanje varnosti storitev v oblaku. Za to mora imeti obsežno znanje o storitvenih modelih v oblaku, njihovih prednostih in omejitvah ter o varnostnih rešitvah, ki so na voljo v oblaku.
Oba poklica se vse bolj prepletata, saj se vedno več računalniških storitev in aplikacij seli v oblak. Sistemski in omrežni inženirji morajo zato imeti tudi znanje o računalništvu v oblaku, medtem ko strokovnjaki za računalništvo v oblaku morajo imeti dobro razumevanje delovanja in vzdrževanja računalniških sistemov in omrežij.
Inženir aplikativne in uporabne umetne inteligence se ukvarja z načrtovanjem in razvojem aplikacij, ki uporabljajo umetno inteligenco za reševanje različnih problemov. Njegovo delo obsega raziskovanje in razvoj novih algoritmov in tehnik umetne inteligence ter njihovo integracijo v aplikacije.
Inženir aplikativne in uporabne umetne inteligence pogosto sodeluje z raziskovalci in strokovnjaki iz drugih področij, kot so medicina, finance, proizvodnja in drugi, da bi našli rešitve za njihove specifične izzive. Delo vključuje razumevanje poslovnih potreb, ki jih je potrebno rešiti z umetno inteligenco, in uporabo matematičnih in statističnih metod za analizo podatkov ter razvoj modelov strojnega učenja in drugih tehnik umetne inteligence.
Inženir aplikativne in uporabne umetne inteligence se ukvarja tudi z upravljanjem podatkov in izdelavo predpisov za kakovost podatkov, ki so bistveni za učinkovito delovanje aplikacij z umetno inteligenco. Vključuje tudi razvoj orodij za vizualizacijo podatkov in razvoj metod za preprečevanje prekomernega prileganja modelov, ki bi lahko privedlo do napak v aplikacijah z umetno inteligenco.
Inženir aplikativne in uporabne umetne inteligence mora imeti močne matematične in statistične sposobnosti, znanje programiranja ter poznavanje področja umetne inteligence in njenih aplikacij. V današnjem času se aplikacije z umetno inteligenco uporabljajo na številnih področjih, zato je povpraševanje po inženirjih aplikativne in uporabne umetne inteligence visoko, vključno z zaposlitvami v podjetjih, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, raziskovalnih ustanovah in univerzah.
3. letni posvet višjega strokovnega izobraževanja
Gostujoče predavanje
Strokovna ekskurzija
Gostujoče spletno predavanje
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Oblikovanje in izdelava:
Naložbo vavčer za digitalni marketing-izdelavo spletnih strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
