Ekonomist
Zadnja posodobitev: 27. maj 2024
Objavljeno: Tednik FinD-INFO, Avgust 2015, številka 30 / letnik VII, http://www.findinfo.si/, Avtor: Vesna Bartolj Maver
Povzetek obveznosti, ki jih ima podjetje ob opravljanju obvezne prakse dijaka ali študenta
Poletni čas je tudi čas, v katerem študentje izpolnjujejo svoje zadnje obveznosti iz naslova prejetih kadrovskih štipendij ali/in učnega programa, ki se navezuje na obvezno praktično delo.
Pri tem pa delodajalci pogosto ne vedo, kakšne so obveznosti podjetja do dijakov ali študentov, ki v podjetju opravljajo obvezno prakso. Najpogosteje (včasih pa še to ne) plačajo dijaku ali študentu tistih minimalnih 303,59 €, ne pa tudi zavarovanja ter prispevkov.
V nadaljevanju so predstavljene vse obveznosti delodajalca do dijakov in študentov, ki opravljajo obvezno prakso. Prav tako pa je tudi povzeto pojasnilo FURS, št. 4250-697/2014-4, z dne 18. 6. 2014, v katerem je podana natančna obrazložitev vezana na obračun in plačilo ostalih prispevkov pri izplačilu nagrade za obvezno prakso.
Obvezna praksa in obdavčitev
Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ločimo med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine ter med dohodki, ki se v davčno osnovo ne vštevajo do določene višine. Nagrada za obvezno praktično delo študentov se, skladno z določili 44. člena ZDoh-2 in Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo dohodka do višine 303,59 € mesečno. V primeru, da pa delodajalec izplača nagrado, ki presega znesek določen z Uredbo, se razlika všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna in plača akontacija dohodnine.
Delodajalec je dolžan zagotoviti študentu poleg izplačila nagrade tudi povračilo stroškov prehrane med delom ter prevoza na delo in z dela skladno z ustrezno kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Glede na to, da se dohodek dijaka ali študenta iz naslova nagrade za obvezno prakso šteje za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini, se zato tudi morebitna povračila stroškov, ki so tem osebam izplačana v zvezi z delom, ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Če študent obvezno praktično delo v obdobju enega meseca ne opravlja cel mesec, se neobdavčen znesek sorazmerno zmanjša, glede na razmerje med številom opravljenih dni obveznega praktičnega dela in številom delovnih dni v mesecu.
Stroški, ki nastanejo delodajalcu ob izplačilu nagrade za obvezno prakso pa pomenijo tudi olajšavo v davčnem obračunu.
V primeru, da pa je na počitniškem delu dijak ali študent brez pogodbe o izobraževanju (se pravi, da to ni obvezna praksa), je podlaga za izplačilo lahko podjemna pogodba (obračun akontacije dohodnine, posebnega davka in pavšalnega prispevka za nesreče pri delu in poklicne bolezni) ali napotnica za delo preko študentskega servisa.
Obvezna praksa in zavarovanje
Dijaka ali študenta je potrebno na podlagi pogodbe, sklenjene s šolo oziroma fakulteto, prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu (obrazec M12). Redko se zgodi, da dijaka ali študenta prijavi v zavarovanje šola, saj je pravilneje, da to osebo prijavi delodajalec.
Študenti pri praktičnem delu so zavarovanci po 1. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ Skladno s 55. členom ZZVZZ se za te zavarovance prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,30 % od povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega leta, kar v letu 2015 znaša 4,63 eur. Prispevek se plača ne glede na to, ali je delodajalec dijaku ali študentu v tekočem mesecu dodelilo nagrado ali ne.
Z določbo 55. a člena ZZVZZ je določeno, da zavarovanci iz 15. člena tega zakona in po njih zavarovani družinski člani iz 20. člena ZZVZZ plačujejo prispevek po stopnji 6,36 % tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, z izjemo dohodka iz dela, opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena tega zakona.
Osnova za prispevke po določbi 55. a člena ZZVZZ je vsak posamezen prejet dohodek, če ni oproščen dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino. V primeru izplačila nagrade za obvezno prakso je dohodek nagrada, ki jo prejme študent na obvezni praksi, pri čemer pa se v osnovo za izračun dohodnine všteva znesek, ki presega znesek določen s strani vlade, torej znesek, ki presega 303,59 € mesečne nagrade. V skladu z mnenjem FURS-a glede na navedeno, ni izrecne pravne podlage, da se pri teh dohodkih določi osnova za plačilo prispevkov kot velja za dohodnino. Navedeno pomeni, da je s prispevkom za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % obremenjen celoten dohodek (povzeto stališče Ministrstva za zdravje – dopis št. 425-1/2014/4, z dne 12. 6. 2014). Ministrstvo za zdravje v stališču še poudarja, da se prispevek plačuje iz nagrad in tako zmanjšuje prejemke študentov in dijakov.
V skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 so študenti pri opravljanju obvezne prakse zavarovani za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Skladno z določbo 4. člena Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja letni pavšalni znesek 9,54 eur plačajo šole, ki zahtevajo oziroma organizirajo opravljanje obvezne prakse.
Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov za obvezno praktično delo od 1. 2. 2024 dalje
Za namene določitve osnove za obračun in plačilo prispevkov po 55. a členu ZZVZZ se plačilo dijaku ali študentu za opravljanje obvezne prakse šteje za dohodek iz drugega pravnega razmerja in je treba pri določitvi osnove upoštevati spremembo določeno z novelo ZPIZ-2N (Uradni list RS, št. 133/23). Za obračun in plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ veljajo pravila, ki so podrobno opisana v dokumentu na spletni strani FURS Drugo_pogodbeno_razmerje.docx (live.com) (live.com).
Osnova za plačilo prispevkov za dijake in študente pri opravljanju obvezne prakse, ki se štejejo za zavarovance iz prvega odstavka 55.a člena ZZVZZ, je določena v 20. členu ZPIZ-2N, in sicer je osnova za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka.
Navedeno pomeni, da se v osnovo za obračun prispevkov všteva celoten prejet dohodek (vključno s povračili stroškov in nagrado, ki se na podlagi določb 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine določene s predpisom vlade) zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Sprememba velja za izplačila od 1. 2. 2024 dalje.
Primer:
Dijak/Študent za opravljanje obvezne prakse v aprilu 2024 prejme 333,14 eur plačila za delo in 140,00 eur povračil stroškov prevoza ter 120,00 eur povračil stroškov prehrane. Nagrada za obvezno prakso in povračila stroškov so izplačana pod pogoji in do višine, ki se v skladu s 44. členom ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje v tem primeru znaša 533,83 eur:
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije v okviru javnih razpisov delodajalcem letno ponuja povrnitev stroškov za mentorstvo študentom na obvezni praksi v podjetju. V letu 2019 je višina nepovratnih sredstev znašala 1.250 EUR za mentorstvo enega študenta v obsegu 800 ur.
Podjetja lahko prihranijo davke, če vključijo vajence, dijake ali študente v usposabljanje prek učne pogodbe za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Olajšava je določena glede na plačilo oz. nagrado, vendar maksimalno do 80 odstotkov povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za vsak mesec usposabljanja, ker je novost, saj je do sedaj veljalo 20 odstotkov, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Pri tem je potrebno izločiti stroške za prehrano, prevoz oz. druga povračila. Vir tukaj.
3. letni posvet višjega strokovnega izobraževanja
Gostujoče predavanje
Strokovna ekskurzija
Gostujoče spletno predavanje
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Oblikovanje in izdelava:
Naložbo vavčer za digitalni marketing-izdelavo spletnih strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
