Blog študentke Academie Nuše Hertiš o prostovoljstvu v Gambiji

Zakaj se ljudje odločijo za prostovoljstvo? Nekateri želijo pomagati ljudem v stiski, nekatere zanima situacija v specifični državi, nekateri želijo nove izkušnje in nekateri imajo radi občutek nove avanture. Sama sem se odločila za to pot zaradi vseh od zgoraj naštetih razlogov. 

Odpravila sem se v Gambijo. Gambija je zahodnoafriška država, ki ima 2,6 milijonov prebivalcev in meri velikost 11.300 kvadratnih kilometrov. Torej malo več prebivalcev kot Slovenija na kar manjši površini. 

Zakaj pa ravno ta majhna država? V Gambiji deluje slovenska organizacija Potuj kot prostovoljec v sodelovanju z gambijsko organizacijo Volunteer trails. Organizacija deluje že več kot 10 let. Za njih sem izvedela že v srednji šoli in se v tistem trenutko odločila, da bom se tudi sama preizkusila v prostovoljstvo v tuji državi. 

V Gambijo sem odšla tudi z namenom opravljanja dela obveznega praktičnega izobraževanja študijskega programa na Academii. Hkrati pa upala, da bom izvedela čim več o njihovi kulturi, navadah, vrednotah in seveda raziskala čim večji del te države.

Priznati moram, da sem imela v prvih dneh prostovoljstva kulturni šok. Kakšna so pravila obnašanja? Kako je že potrebno poklicati “bus taxi”? Zakaj zmanjka elektrike in vode skoraj vsak dan? Kako je lahko tako zelo vroče?

To so vprašanja, ki so se mi porodila v začetku, a so na koncu potovanja postala moja realnost. Lepo je pozdraviti vsako osebo s “Hi, how are you?”, kar smo naučeni že od malih nog, a pribor pa le ni obvezen del bontona za mizo. Vsakodnevna pot na delovno mesto, ki je občasno trajala tudi eno uro, je postal čas pogovarjanja z ostalimi prostovoljci in uslužbenci. Prijaznost s taksisiti je nagrajena z zastonj prevozom ali pa z znižano ceno, saj se lahko o vsem dogovorimo. Elektrika in voda le nista tako zelo nujni vsako sekundo vsakega dneva, morda lahko brez nje zdržimo tudi za par minut. Ob koncu moje dogodivščine v Gambiji pa sem ob večerih tudi že sama oblekla jopico, saj je kar hladno, ko zapiha vetrček z morja. Na koncu koncev pa se ugotovi, kako zelo podobni smo si, kljub vsem razlikam, ki jih imamo.

Kako pa poteka samo prostovoljstvo? Odločila sem se, da bom prostovoljstvo opravljala na večih področjih. Tako sem delala v vrtcu, pisarni organizacije in se za par dni odpravila na jug Gambije, kjer sem pomagala skrbeti za želvice v okoljevarstveni organizaciji “CEDAG” v mestu Gunjur. Izbrala sem tri področja, a le teh je mnogo več. Kot prostovoljec se lahko sam odločiš, na katerih področjih se lahko preizkusiš in pomagaš njihovi skupnosti. 

V vrtcu sem delala v sodelovanju z učiteljicami vrtca. Pomagala sem pri izvajanju aktivnosti, komunikaciji med organizacijo in delavci šole, “Zoom” pogovoru s slovenskih vrtcem itd. Pri tem sem se prav tako igrala z otroki in jim pomagala pri reševanju njihovih nalog. 

V pisarni organizacije sem pomagala na večih področjih. Za kratek čas sem prevzela vodenje in urejanje njihovih spletnih omrežij. Prav tako so zaposlili novo sodelavko, ki je šibka v računalniški pismenosti. Pomagala sem ji pri spoznavanju orodij in aplikacij na računalniku in mobilni napravi. Ob izvajanju vseh teh aktivnosti sem morala biti v tesnem stiku z nadrejenimi (torej vodjema organizacije) in sodelavci, ki so izvajali podobne aktivnosti kot jaz. Pri tem sem vadila svoje komunikacijske sposobnosti v slovenščini in angleščini. 

Kako bi opisala izkušnjo? Kljub mojemu nerganju v začetku prihoda, je bil moj odhod od tam težek. Spletle so se vezi, od katerih se je bilo težko posloviti. Še posebej tiste, za katere nisi prepričan, da boš jih obdržal, saj živiš več tisoč kilometrov od oseb, s katerimi si jih spletel. Pogrešala bom toplo sonce in popoldanske aktivnosti. Pogrešala bom prečudovito naravo in živali v njej. Kulturo, ki je polno smeha, glasbe in plesa. Prijaznih ljudi, ki ti pomagajo na vsakem koraku. In vsakemu, ki ima pomisleke, če bi odšel ali ne… Pojdi, izkušnja bo nepozabna.