Vas zanima študij pri nas?
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Avdio produkcija
V diplomski nalogi sem popisal stanje na področju radiodifuzije od osamosvojitve Slovenije do danes (od leta 1991 do leta 2009).
Leto 1991 sem postavil kot mejnik zato, ker se je tega leta Slovenija odcepila od Jugoslavije in se osamosvojila, kar je prineslo številne spremembe tudi na medijskem področju. Takrat smo doživeli tudi komercializacijo radijskega prostora, ki je pripeljala do začetka ustanavljanja zasebnih radijskih postaj. Pred tem so lahko poslušalci poslušali samo nacionalno radijsko postajo, torej Radio Slovenija. Leta 2001 je Zakon o javnih glasilih zamenjal Zakon o medijih, kar je prineslo ponovne spremembe na medijskem področju. Dosedanje nekomercialne radijske postaje so zamenjale postaje s statusom posebnega pomena.
Navedel sem, kako se je večalo število radijskih postaj, kdaj in kako so pridobivale statuse komercialnih radijskih postaj in postaj posebnega pomena, posebej pa sem se omejil na nastajanje komercialnih radijskih mrež. Pred tem komercialne radijske mreže niso imele pravne podlage v zakonu, danes pa jo imajo, vendar zakon ne predvideva financiranja komercialnih postaj.
Diplomsko nalogo sem zaključil s pregledom današnjega stanja ter v tabeli popisal vse radijske postaje, ki ta trenutek delujejo v Sloveniji oz. so vsaj vpisane v razvid medijev kot radijske postaje.
Namen diplomskega dela: število radijskih postaj od začetka samostojne Slovenije do danes bliskovito narašča. Zato je namen diplomskega dela ustvariti pregled na področju radiodifuzije v času samostojne Slovenije.
Cilj diplomskega dela: preko popisa razvoja radiodifuzije ugotoviti, koliko komercialnih radijskih mrež trenutno deluje na območju Slovenije.
Zakon o medijih komercialnih radijskih programov ne podpira. Zato predpostavljam, da si lastniki radijskih postaj pri ustanavaljanju radijskih mrež pomagajo s povezovanjem radijskih postaj tako, da kupujejo posamične, ponavadi manjše radijske postaje v različnih krajih po Sloveniji, nato pa z delitvijo programa (t.i. sharingom) ustvarjajo nacionalen program.
Omejitev pri raziskovanju bo zagotovo nedostopnost in nepopolnost podatkov o lastniških strukturah v slovenskih medijih.