Vpliv uporabe širokopasovnega interneta na nakupno vedenje potrošnikov

V Sloveniji smo priča siloviti rasti števila priključkov širokopasovnega dostopa do interneta. Stopnja penetracije presega 60%, kar je nad povprečjem Evrope in Evropske skupnosti (EU27). Z naraščanjem dostopnosti narašča tudi število uporabnikov med prebivalci in količina storitev, ki jih uporabljajo, tako po vrsti kot obsegu. Analiza, ki temelji na izvedeni raziskavi, prikazuje odvisnosti med različnimi vrstami aktivnosti na internetu in nakupnim vedenjem kupcev. Na področjih e-trgovine in e-storitev so še velike rezerve, saj pri nas nista tako razviti, kot je v deželah EU27 s podobno razvitostjo širokopasovnega dostopa.

Razvitost informacijsko-komunikacijske tehnologije v Sloveniji je zelo dobra. Po odstotku prebivalstva z možnostjo širokopasovnega dostopa dosegamo in počasi prehitevamo povprečje EU27; za nami so ostale države kot so: Francija, Španija, Avstrija in Italija. Dostop do široke palete storitev na spletu je torej zagotovljen.

Najpogosteje je internet še vedno vir informacij vseh vrst, sredstvo za navezavo stikov z okolico in zabavo. Te segmente storitev na širokopasovnem dostopu do interneta uporabniki vsak dan uporabljajo. Strukturne razlike kažejo, da je zelo pomemben dejavnik, ali je tehnologija širokopasovnega dostopa uporabniku blizu ali ne. Tisti naprednejši, s hitrejšimi dostopi, uporabljajo storitve pogosteje in tudi paleta uporabljenih storitev je širša. Uporabniki naprednejših komunikacijskih sredstev so pogostejši kupci.

V raziskavi se je pokazalo, da pri uporabi spleta za zabavo med tistimi, ki imajo bolje razvite nakupovalne navade preko spleta in tistimi, ki imajo slabše razvite navade ali jih sploh nimajo, ni omembe vrednih razlik. V vseh oblikah uporabe, najsi gre za video ali avdio vsebine, so zelo blizu skupaj, razlike so znotraj 3%.

Ugotovitev je pri uporabi širokopasovnega dostopa za komuniciranje na prvi pogled podobna, a se le pokaže nekaj razlik. Elektronsko pošto uporabljajo prav vse kategorije kupcev in dosega absolutno najvišji odstotek uporabe, do 45%. Vendar je med rednimi kupci najnižji, zgolj 37%. Zakaj? Redni kupci prisegajo na hitre dvosmerne komunikacije, na bolj neposreden stik. Messenger in glasovna storitev VoIP sta tisti, ki omogočata takojšen odziv, izmenjavo podatkov in mnenj in skrajšata pot do cilja.

Tudi področje iskanja informacij je vsakodnevna stvar uporabnikov storitev na širokopasovnem dostopu. Med področji je celo najpogosteje uporabljano. Iskanje izobraževalnih vsebin je enako v vseh kategorijah. Pri značilnostih uporabe, ki je predhodnica nakupa, se pokaže razlika vzorcev ravnanja. Medtem ko redni kupci največkrat poiščejo informacije o produktih, storitvah in dobaviteljih, nekupci to storijo redkeje. Zato pa nekupci najpogosteje poiščejo podatke v imenikih, pogosteje kot redni ali občasni kupci, ki so precej uravnoteženi. To pomeni, da nekupci na spletu pridobijo podatke o produktih, storitvah in dobaviteljih in tudi potrebne telefonske številke. Ko ta podatek združimo s podatkom, da pred nakupom najbolj upoštevajo priporočilo prijateljev in podatke od prodajalca vidimo, zakaj se po nakupih odpravijo v klasično prodajalno in ne na splet – spletu kot viru podatkov ali kot nakupni poti ne zaupajo dovolj.

Tako je slika pri uporabi storitev, kadar govorimo o nakupovanju preko spleta in opravljanju finančnih transakcij, skromna. Faktor uporabe širokopasovnega dostopa  na področju nakupov in financ je za polovico manjši od faktorja informacij. Osnovne finančne storitve, tiste, ki so nuja: plačila računov, ki jih dobijo gospodinjstva, davščine, ki so neizogibne, so našle svoje mesto. Enako lahko rečemo za nakupe potovanj in tehničnega blaga. Delno jim sledijo izdelki za osebno rabo in dom, drugi nakupi in storitve so daleč zadaj. Obseg nakupov je majhen. Značilnost slovenskih uporabnikov je nizek odstotek tistih, ki izkoristijo prednosti spletnega nakupovanja kot na primer: hitrost, širina ponudbe, dostopnost 24 ur na dan – vse dni v tednu in neizmerna možnost primerjave ponudb.

Deloma je razlog za skromen obseg slabša računalniška pismenost med prebivalstvom, ki se vendar izboljšuje iz dneva v dan. Nekaj doda tudi pomanjkanje tradicije pri tej obliki nakupovanja. Več za razvoj in obseg nakupovanja preko spleta bodo morali narediti predvsem ponudniki z izgledom in paleto produktov na svojih straneh, prijaznostjo za uporabnika, garancijami, servisnimi podatki in storitvami. Predvsem veliki tradicionalni trgovci zelo zaostajajo pri posodabljanju svojih spletnih strani s ponudbo kupcem.

Velik in pomemben faktor pri nakupovanju preko širokopasovnega dostopa je varnost nakupa. Pokazalo se je, da je precejšna zavora pri razmahu spletnega trgovanja nezaupanje glede varnosti podatkov, še posebej kadar uporabljamo brez gotovinske plačilne mehanizme. Podatek, da je zgolj 16% slovenskih uporabnikov opravilo nakup preko spleta, celih 19% pa jih iz varnostnih pomislekov tega ni storilo, je jasen znak za to. V evropski skupnosti so ta razmerja čisto drugačna, 2 in pol krat več uporabnikov opravi nakup, kot jih ima varnostne pomisleke. Vpeljava in uporaba učinkovitih varnostnih mehanizmov je tu nuja. V elektronskem bančništvu, ki nam je kolikor toliko blizu, so poznani primeri dobrih praks, ki zavarujejo uporabnike pred zlorabami. Te standarde je potrebno vpeljati tudi v druge oblike poslovanja na spletu s ciljem, povečati zaupanje in obseg nakupov preko spleta.