ANALIZA TERJATEV 20-ih PODJETIJ V RAČUNOVODSKEM SERVISU X ZA LETO 2006

V diplomski nalogi sem podrobneje obravnavala likvidnost in plačilno sposobnost. Likvidnost podjetja pomeni njegovo kratkoročno plačilno sposobnost, za katero mora imeti podjetje običajno dovolj denarja ali zelo likvidne vire. Plačilno sposobno je tisto podjetje, ki ima na razpolago večja ali enaka denarna sredstva, kot so potrebna za zadovoljevanje zapadlih obveznosti.

V nalogi sem obravnavala tudi plačilno nedisciplino, ki jo pojmujemo kot nespoštovanje dogovorjenih zneskov, dogovorjenih rokov in načinov poravnavanja obveznosti. Izterjava dolga je danes pomemben faktor v vsakem podjetju. Ker je neplačevanje postalo nekaj vsakdanjega, se temu lahko upremo na različne načine. Ti načini so: pisna, telefonska, osebna in sodna izterjava.

V raziskovalnem delu sem analizirala terjatve 20-podjetij v računovodskem servisu x za poslovno leto 2006. Analizirala sem tako, da sem za vsak posamezen mesec za leto 2006 prikazala starostne strukture terjatev do kupcev.

Da sem ugotovila, zakaj stranke ne plačujejo pravočasno, sem s pomočjo kratkoročnega koeficienta plačilne sposobnosti prišla do rezultatov, ali so stranke plačilno sposobne ali plačilno nesposobne.

Spoznali smo, da moramo ločiti pojma likvidnost in plačilno sposobnost. Likvidnost izraža preoblikovanje sredstev podjetja v denarno obliko, plačilna sposobnost pa pomeni njegovo zmožnost ob dospelosti poravnavati obveznosti. Pojma sta povezana, ker je preoblikovanje sredstev najpogostejši vir denarnih sredstev za poravnavo dospelih obveznosti.

Ločimo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Kratkoročno plačilno sposobno je podjetje takrat, ko razpolaga z likvidnimi sredstvi za poravnavanje dospelih obveznosti. Dolgoročna plačilna sposobnost pa pomeni, da podjetje razpolaga z likvidnimi sredstvi na dolgi rok, kar dosega z rastjo finančne moči in ohranjanjem in vzpostavljanjem dolgoročnega finančnega ravnotežja.

Za slovensko gospodarstvo je značilno verižno neplačevanje, ki je posledica tako plačilne nediscipline kot tudi plačilne nesposobnosti podjetij. O plačilni nedisciplini govorimo, kadar podjetje sicer razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, pa kljub temu ne poravnava svojih obveznosti v dogovorjenih rokih, v primeru plačilne nesposobnosti pa podjetje ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za pokritje svojih obveznosti, kar običajno vodi do večjega zadolževanja.

Podjetja, med njimi tudi proučevano podjetje, se srečujejo s problemom neplačevanja in reševanja le-te, zato je prvi nujen korak redno spremljanje terjatev ter zgodnje opominjanje na zamude s plačili. Pri tem je potrebno poudariti tudi nujnost vodenja evidenc dejanj in dokumentov za izterjavo dolga, saj nam bodo ti kasneje lahko služili za uspešno sodno izterjavo.

Pisno opominjanje je eno najučinkovitejših sredstev izterjave, saj dolžnika vljudno opomni na neporavnane obveznosti. V kolikor opisnemu opominu ne sledi plačilo, je smiselno poklicati dolžnika v podjetje po telefonu in poizvedeti, zakaj do poravnave obveznosti še ni prišlo. V svojem diplomskem delu sem analizirala terjatev 20-podjetij v računovodskem servisu x za poslovno leto 2006. Analizirala sem zapadle terjatve, ki jih poslovni subjekti ne poravnavajo do roka zapadlosti in ugotovila, da noben poslovni subjekt ni plačal svoje obveznosti do roka plačila. Analizirala sem tako, da sem za vsak posamezni mesec za leto 2006 prikazala starostne strukture terjatev do kupcev.

Zakaj stranke ne plačujejo pravočasno? S pomočjo kratkoročnega koeficienta  plačilne sposobnosti sem prišla do rezultatov, ali so plačilno sposobne ali plačilno nesposobne. Tako sem jih opredelila v dve skupini. Za tista podjetja, katera so plačilno sposobna, je razlog najverjetneje plačilna  nedisciplina. Za ostala podjetja, katera pa niso plačilno sposobna, pa je predvsem pomembno,  da v čim krajšem času najdejo čim ugodnejšo možnost financiranja in s tem skušajo zmanjšati zamude pri poravnavanju svojih obveznosti.