Izvedba prezračevane fasade na večstanovanjski stavbi v praksi

Ob preletu zgodovine gradbeništva spoznamo, da je velik vpliv na razvoj mest imela prometna infrastruktura. Ljudje so se začeli s podeželja preseljevati v mesta, saj so tako imeli boljšo in hitrejšo povezavo z drugimi kraji. Z vedno večjim preseljevanjem in obremenjenostjo mestnih središč so mestne oblasti začele iskati rešitve za nastanitev rastočega števila prebivalcev.

Ker so bili omejeni s prostorom, je bilo treba graditi v višino. Dobili smo današnje bloke, stolpnice, večstanovanjske objekte.

V današnjem času, ko so zahteve po skoraj nič-energijskih, samooskrbnih objektih vedno večje, je izbira fasadnega sistema ključnega pomena.

V diplomskem delu sem raziskala fasadne sisteme in njihove materiale. Opisala sem sestavo kontaktne in prezračevane fasade ter lastnosti posameznega sloja. Pri kontaktni fasadi sem za izračun stroškov izvedbe uporabila dve različni vrsti toplotne izolacije in ju stroškovno primerjala med sabo.

Za izračun stroškov prezračevane fasade sem naredila izračun za dve različni fasadni oblogi ob predpostavki, da potrebujeta enako podkonstrukcijo. Tudi pri tem sem stroške prezračevane fasade primerjala med sabo. Vse izračune sem za lažjo predstavo vpisala v tabele in jih nato primerjala. Ugotovila sem, da na strošek izvedbe kontaktne fasade vpliva izbira toplotne izolacije in na strošek prezračevane fasade fasadna obloga.

Ne glede na toplotno izolacijo in fasadno oblogo je strošek izvedbe prezračevane fasade skoraj dvakrat večji od stroška kontaktne fasade. Ker se stroški fasadnega sistema ne končajo z izvedbo, sem naredila še izračune vzdrževanja kontaktne in prezračevane fasade ter jih zapisala v tabele in jih nato primerjala. Vzdrževanje prezračevane fasade po 15 letih je skoraj osemkrat manjše od vzdrževanja kontaktne fasade.

Za konec sem izračunala toplotno prehodnost obeh fasad in optimizirala debeline toplotne izolacije. Preračunala sem stroške izvedbe po optimizirani debelini toplotne izolacije in jih primerjala. Prezračevana fasada je še vedno skoraj dvakrat dražja od kontaktne fasade.

Navsezadnje sem v diplomsko delo vključila še izpuste emisij CO₂. Za lažjo primerjavo obeh fasad sem izračunala stroške vzdrževanja po 30 letih. Zaključila sem, da je začetni nižji strošek kontaktne fasade varljiv, saj je z vzdrževanjem po 30 letih strošek kontaktne fasade skoraj trikrat večji od začetnega vložka.

Enako je z izpusti CO₂. Z naraščanjem stroškov vzdrževanja naraščajo tudi izpusti CO₂, kar je nesprejemljivo za trajnostno gradnjo.