3D skeniranje v prostoru in umestitev skenograma (oblak točk) v državni prostorski koordinatni sistem D69/TM

Gradbeništvo

Študent: Kristian Pesko

Kristian Pesko je diplomant Višje strokovne šole Academia Maribor, program Gradbeništvo. Svoje diplomsko delo je zagovarjal avgusta 2023.

PDF

Diplomsko delo Kristian Pesko

V diplomskem delu je predstavljen zajem prostorskih podatkov s tehnologijo terestričnega 3D laserskega skeniranja, saj se ta tehnologija vedno pogosteje uporablja v različnih gospodarskih in negospodarskih panogah.

Na začetku diplomskega dela so predstavljene tehnologije 3D laserskega skeniranja, ki jih ločimo na pet različnih tehnologij glede na način skeniranja in pridobivanja podatkov iz okolice in predmetov, ki jih želimo skenirati. Predstavljene so  različne vrste laserskih skenerjev glede na način delovanja. Natančneje je predstavljen in opisan instrument 3D laserski skener Leica RTC360, ki je bil uporabljen v praktičnem delu diplomske naloge.

Obravnavan primer je usmerjen k preverjanju uporabnosti instrumenta Leica RTC360, in sicer predvsem, če je pridobljen georeferenciran oblak točk primeren za umestitev v državni koordinatni sistem in posledično v uradno narejen geodetski načrt. Izvedena je primerjava podatkov, pridobljenih iz strani geodetskega podjetja, in podatkov 3D skeniranja.

Ugotovil sem, da je v danem primeru posnetek 3D laserskega skeniranja bolj detajlen od geodetskega posnetka, narejenega z elektronskim tahimetrom, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje. Pri tem se je potrebno zavedati, da je geodetsko podjetje uporabljalo instrument, ki zadošča natančnosti za takšne izmere, kot je na primer posnetek objekta in izdelava geodetskega načrta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali evidentiranje stavbe v kataster nepremičnin in podobno.

Med samim postopkom primerjanja posnetkov sem ugotovil, da je pri postavitvi virtualnih tarč, potrebnih za ročni način georeferenciranja oblaka točk, treba biti zelo natančen. Ugotovil sem, da je treba črno-bele tarče postaviti tako oziroma izbrati položaj skenerja tako, da je skener usmerjen čim bolj pravokotno na tarčo. Tudi za izmero s tahimetrom je pomembno, da se položaj tarč izmeri čim bolj pravokotno in določi koordinate v prostoru.

Za kasnejšo natančnejšo analizo površine je zelo pomembna tudi oddaljenost od površine, ki jo skeniramo. Pri skenerju, ki sem ga uporabljal, znaša optimalna oddaljenost skeniranja od skenirane površine približno 8 m. Kot se je pokazalo, je instrument Leica RTC360 zelo vsestranski skener. Z njim lahko hitro, kvalitetno in natančno pridobimo opisane prostorske podatke o objektu, ki je predmet skeniranja.


 

Diplomsko delo Kristian Pesko

PDF

Diplomsko delo Kristian Pesko

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X