Vas zanima študij pri nas?
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Gradbeništvo
Beton je v primerjavi z drugimi materiali (les, kamen, idr.) novejši in je v uporabi šele zadnjih sto let. Kmalu po začetku uporabe betonov v gradnji so se začele pojavljati potrebe po rušenju betonov, bodisi v okviru sanacije ali navezovanja modernejših konstrukcijskih elementov bodisi zaradi rušitve celotnega dotrajanega objekta.
Rušenje betonov zdaj predstavlja pomemben delež vseh del v gradbeništvu. Običajno je veljalo, da gre za težko delo, ki poškoduje obstoječo armaturo, pri rušenju pa prihaja do velikih razpok. Zaradi vsega tega je bila kakovost izvedbe dela slaba.
Klasični načini dela so tudi negativno vplivali na zdravje zaposlenih v gradbeni panogi. Šele v zadnjih dvajsetih letih so se pojavile nove tehnike rušenja betonov. Ena izmed njih je rušenje z vodnim curkom. Gre za novejši pristop k rušenju, ki smo ga v diplomskem delu podrobneje raziskali in predstavili.
V diplomskem delu smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili dve osnovni vrsti rušenja. Bolj natančno smo predstavili rušenje z visokotlačno tehnologijo z vidika tehničnih lastnosti, potrebno opremo ter stanje na objektih po rušitvah.
V teoretičnem delu smo zajeli tudi poglavje o vplivu rušitvenih del na zdravje in delazmožnost zaposlenih v gradbeništvu zaradi razvoja vibracijske bolezni.
V empiričnem delu smo opravili anketo, s katero smo dokazali negativen vpliv dela s klasično metodo rušenja na zdravje zaposlenih. Ugotovili smo tudi, da je metoda rušenja s tehnologijo vodnega curka v slovenskih podjetjih manj pogosto uporabljena.
Drugi del empiričnega dela je zajemal primerjalno analizo dveh gradbišč, kjer se je opravila rušitev podobnih razsežnosti z različnimi metodami – enkrat po klasičnem načinu in enkrat s tehnologijo vodnega curka.
Primerjali smo stroškovni vidik, potrebno število delavcev, porabo pogonske energije za stroje in dostopnost opreme. Ugotovili smo, da je rušitev z visokotlačno tehnologijo cenovno ugodnejša, so pa višji stroški začetnih naložb in vzdrževanja.
Vsekakor je potrebnih manj delavcev, ki so manj izpostavljeni škodljivim vplivom na zdravje. Menimo, da je vse to zadosten argument za večjo uporabo visokotlačne tehnologije in bi jo bilo treba približati slovenskemu trgu.